Jurči

boomerank - specialisti za učinkovit splet

2006-02-23T15:29:00.000+01:00

Zdaj gre zares.

Par mesecev se sicer že trudim na noge postavit oddelek za spletne rešitve boomerank pod okriljem podjetja Kaše informatika. Ampak prodajat spletne strani brez da imaš svojo, ni toliko fino, sploh če gre stvar od začetka in zato tudi ni "pravih" referenc. Zdaj imamo tudi svoj boomerank sajt, kjer lahko pokažemo kaj znamo in (kmalu) kaj smo naredili.

Če potrebujete učinkovito spletno predstavitev sedaj veste kam se morate obrniti :-)

Sneg

2006-01-17T22:12:00.000+01:00

Evo, draga sestrica samo zate, ker ti ne morem poslat slikc po mailu. Tale tvoj ubogi mailbox je pač prepoln :-((
Da boš videla, koliko snega smo dobili pred novim letom - da ne pozabiš kako je pozimi.

Spet doma

2005-09-26T16:18:00.000+02:00

Kakor vse stvari in dogodki, se je tudi najina pot končala. V soboto popoldne naju je propelerski leteči bus dostavil na Brnik. Lahko ste nama hvaležni, ker sva vam pripeljala spet nekaj sonca, ki ga baje že nekaj časa ni bilo. Tako pa je bil za naju prehod malo lažji.

Aklimatizacija poteka hitro in brez posebnih težav. Včeraj smo imeli v Retečah semenj, tako da smo se ga napokali do sitega in čez. Pa še kakšen pirček smo spili, kot se to za farni praznik spodobi.

Batumi

2005-09-20T09:32:00.000+02:00

Iz Tbilisija sva se po 20 km klanca direkt iz mesta dvignila v povsem drugacno Gruzijo. V hribe. Tako sva cel teden brcala po zelenih klancih gor in dol. Po asfaltu, makedamu, kamnih ... kar je pac prislo. Dva dni sva se vozila vzporedno z novim naftovodom Baku-Dzejhan, ki ga gradijo ze celo leto in ga bodo kot kaze se kaksno leto. Precej zanimiva zadeva, ki gre cez vse hribe in doline - vedno po vrhu. Za vsem tem seveda stojijo americani.

Najvisje sva pribrcala do 2454 m in se pol spustila v zimskosportni center Bakuriani, kamor bi lahko kdaj prisli malo smucat. Ampak bo bolje cez nekaj let, ko bo narejenih se nekaj novih zicnic. Hudo lepo. Po dolini sva se nekaj km po glavni cesti presvercala z avtom, pol pa spet v rovte in cez dva jurja visok prelaz proti Crnemu morju. Na poti sva okusila se gostoljubnost hribovskih Gruzijcev, ki so naju napitali in naspali, da je bilo veselje.

Tako se je zacetna slika Gruzije obrnila precej na bolje in jo toplo priporocava. Sploh hribe seveda. Ce bi imela se kaksen teden cajta, bi se zapodila se v hribe visokega Kavkaza, a bo zal to ostalo za kdaj drugic. Trenutno se namakava v Batumiju, par km od turske meje. Zal kljub temu nimajo kebaba, kot sva ga zeljno pricakovala :-(

Se par dni, pa letimo domov.

Gruzija

2005-09-11T13:08:00.000+02:00

Po tistem skisanem vremenu in pocitku sva jo mahnila proti meji. Kavkaske gore so bile na zalost se vedno zavite v meglo, tako da so bili razgledi bolj slabi. Je bilo pa na poti zato sonce. Mejo sva prestopila brez tezav, so ze kar sami vedeli, da ne rabiva vize, tako da ni bilo nic nepotrebnega pregovarjanja. Le stare babe so vrescale, ko so jim pri prestopu meje pregledovali torbice in njihove punkle. Prav hecno je bilo.

Gruzija naju je pricakala precej drugacna kot sva jo pricakovala. Zadnji Azerbajdzanski kraji pred mejo so bili tako napedenani, da sva mislila, da bo pa cez mejo amerika. Pa ni bila. Prej siptarija. Vse je bolj razsuto, gospodarstvo je na tleh, ceste so slabse, zivljenje pa je za odtenek drazje. Ljudje so brez volje, samo bulijo vate kukr eni tepci in se nalivajo z alkoholom. Pir, vino, vodka ... Zacnejo seveda ze takoj zjutraj. Pravo nasprotje Azerbajdzana. Edin vec nemskih avtov imajo - nekako je vse precej podobno lanski Kirgiziji.

Trenutno sva se ustavila v Tbilisiju, od koder jo sibava naprej proti Crnemu morju. Mal cez hribe, tako da upam, da naju ne bo prevec zeblo. Nekako ni slutiti tistega vrocega poletja. Srecala sva dva Avstrijca, ki sta tri tedne biciklirala tukaj in ju je skoz pralo. Gulp.

Aja, kabel za fotoaparat je ostal v sobci pri eni tecni bakici. Zato dons nc slikc.

Qabala

2005-09-04T10:44:00.000+02:00

Vilce sva na koncu malo polimala in povezala, saj je vse drugo slo v nic. Takih vilc v Bakuju nimajo, svasat se jih pa tudi ni dalo, ker so iz enih cudnih snovi - ta haupt majstri k svasajo aluminij in take stvari so dobil zadevo v roke, pa ni bilo nic. Pol sva se pozabla najin vodnik, pa sva ga na sreco drugi dan dobila nazaj.

Zdej sva peti dan na biciklu, ko naju je ujel dez. Do tu je bilo vreme prav prijetno - tam do 30 stopinj; mesec nazaj pa je bilo tukaj 40 stopinj in vec. Na zacetku je bilo vse zelo suho, sama puscava, tako da je seveda malo ponagajal tudi veter. Na sreco pa je od Shamahija naprej zacela pokrajina zelenet, zaceli so se hribcki, ki sva jih prevozila gor in dol. Super.

Ljudje so tako neverjetno prijazni, da naju kar castijo za jest in pit in potem, kot je to v navadi marsikje drugje, sploh nic ne tezijo, ampak gremo lepo vsak svojo pot. Seveda nama pomaga Juretovo "bogato znanje" ruscine, he he. Na poti jeva samo mjasa (meso), in sicer odlicno ovcetino, ki jo dobis na vsakem koraku. Tudi tako, ki je par minut nazaj se veselo tekala naokoli. Spiva kjerkoli nanese. Sprobala sva tudi tipicni stari, razpadajoci, 10 nadstropni ruski hotel, brez prave vode in skreta, kot tudi idilicno taborjenje ob majhnem ribniku, obdana z goskami, kravami ...

Baku

2005-08-28T19:22:00.000+02:00

Velike skatle se resda tezje izgubijo, ampak to se ne pomeni, da so odporne na vse udarce, ki jih doletijo na poti, oz. predvsem pri nalaganju in zlaganju v/iz letala ...

V trdi noci sva pristala na Bakujskem letaliscu. Za vizo se ni blo treba matrat, malo izpolnjevanja obrazcev, dve slikci in 40 USD, pa si ze “welcome to Azerbaijan”. Se zdalec od tega, da bi bila edina belaka s potrebo po vizi.

Namestiva se v kot nepricakovano spedenanega letalisca, da sestaviva skupaj najina bicikla. Nobenih tezakov! En stric naju je celo castil caj in pecivo in se kuj spokal stran. Hvala mu za dober zajtrk! Zakaj ni se kje drugje tako lepo? Kakorkoli, odpreva skatli in zacneva sestavljat. Ampak lej ga zlomka. Evin roza Elancek nekako ni sel skupaj. Hmmmm ... Ups, vilce so malo majavo in se malo prevec po svoje obracajo. Pocile so! Mater vola in Elan kvaliteta.

Malo sva jih polimala s silver tejpom, tako da se da pelat, ampak brez bremz, ker vse malo krivo nese. Zdaj tukaj po Bakuju isceva kaksen nadomestek, pa zaenkrat slabo kaze. Skoda, ker nisva gledala vseh nanizank MacGyverja. Gotovo je v kaksnem delu tudi to popravljal.

Drugace je tale Baku kar fin. Prav prijetna obmorska klima s temperaturo malo pod 30 stopinj naju prav lepo uspava. Ljudje so kot se spodobi zelo (bolj od pricakovanega) prijazni, malo je le treba merkat, da te prevec ne nategnejo. Povsod, celo v lekarni, kjer imajo cene napisane! Vse skupaj zgleda kar dost bogato, veliko se gradi, poleg prevladujocih Lad in Volg pa se vozi veliko velikih, novih, dobrih avtomobilov. Ene najboljsih majo policaji. Same nove Passate in BMW-je.

Kako se izgubi prtljaga?

2005-08-28T18:56:00.000+02:00

Kratka zgodbica po resnicnih dogodkih o treh potovalkah, ki so bile iz praskega letalisca namenjene v kraj A, prispele so pa s povsem drugim letalom v kraj B. Kaj se je dogajalo potem, nama ni znano.

Stric z vlakcem, polnim potovalk za nabasat na avion malo bolj na ostro zavije in s kupa padejo tri nic hudega slutece potovalke. Vlakec se odpelje dalec na drugo stran. Potovalke nekaj casa osamljeno lezijo na tleh in le vsakih par minut pride mimo kaksen letaliski delavec ter jih le bezno osvrkne s pogledom. Nakar se pojavi mojster s praznim vlakcem – kar eden – pobere tri potovalke in jih flikne na svoj vlakec. Ali je kej pogledal kaj pise gor? Seveda ne, to ni njegovo delo. Odpeljal jih je nekaj metrov prec, do najblizjega letala, kamor so ravno spravljali potovalke. Vrgel jih je na kup in sel. Nase tri potovalke so tako nasle svoj prostor, ceprav so letele na drugi konec sveta kot njihovi srecni lastniki.

Zdaj veste, zakaj lahko traja precej dolgo casa, da najdejo vaso izgubljeno prtljago oz. da je uspeh, ce jo sploh najdejo.

Vse skupaj sva neprizadeto opazovala s terase letalisca, ko sva cakala na najin let. Se dobro, da imava velike skatle, ki se tezje zgubijo.

Praha

2005-08-26T19:00:00.000+02:00

Leteci mali bus s propelerji naju je v dobri uri prirukal do Prage. Mater, tale latalise je zgleda cist nov. Brnik je v primerjavi s temu tukej kukr ena spajza za avioncke - ja, tolk je velik :-) Majo Japance, francoze, easyje, lufthanso ...

Zdej pa tlele mal pirckava in cakava na vecer, ko naju odpelejo do Bakuja. Upam da nau treba spet propelerjev gledat, da bo mel ta prav motor - ceprav pri ta pravem ne vidis kdaj crkne, da ves kdaj zacet kricat kt norc.

Odprava sovjetskega zmaja

2005-08-25T21:53:00.000+02:00

Zdaj greva pa z Evo res samo še enkrat spat. Tokrat za razliko od prejšnjih potovanj ne bo treba zgodaj vstat in se ne bo treba daleč pelat do letališča. Iz Brnika poletiva ob 14:25. Lima, lima, lima, lima .... in že letimo. Juhuhu :-)

Vse, ki so pričakovali, da bo v zadnjih dneh nastal kakšen sajt "Odprava sovjetskega zmaja", (kot je bilo to lani), moram malo razočarat. Ni ga in ne bo ga. Javljala se bova takisto redno tukaj in vse skupaj začinila s kakšno fotko. Pa še tle boste lahko zlili svoje duše (med delovnim časom) v komentarje pri vsakem javljanju.

In kam greva (za tiste, ki še ne vedo)?
V enem mesecu bova z bicikli prebrcala Azerbajdžan in Gruzijo. Dve državi bivše velike sovjetske zveze, ki jih (predvsem ta prvo) tukaj bolj malo poznamo. Sedaj bo bolje :-) Ni taka revščina, kot mnogi mislijo, Azerbajdžan ima bojda velik nafte, Gruzija je pa bojda precej lepa. In nimajo samo gruzijskega čaja, ampak še več vina in konjaka. Poleg vodke seveda, ki se (če so pravi "sovjeti") tanka v potokih.

Pa srečno, si želiva!

Spet mal na bicikl

2005-07-14T11:05:00.000+02:00

Včeraj se je po dolgem času zopet malo nasmejalo nebo. Nismo kaj dosti oklevali, ampak smo po kar precej mokrih dneh zajahali bicikle in marš nad planino Osredek. S Klemenom sva se pripeljala do še enga Klemena v Stiško vas pod Krvavcem. Tam pa naskok mimo Ambroža nad planino Osredek in gasa dol v dolino Korošice. Malo singlc, malo kamna :-) Klemenu 2 je kaj kmalu šla guma direkt pri ventilčku, tko da flikanje ni zaleglo, rezervne pa seveda ni imel, he he. Jaz sem imel več sreče, ko sem jo moral menjati kakšen kilometer naprej. Ampak se je splačalo malo dirkati po precej kamniti poti. Klemen 2 pa je žal moral pripešačiti dol do nihalke za na Veliko planino.
Midva reveža sva mogla pol spet brcat v breg, da sva prek Bistričice, Lenarta in podobnih vasi prilezla nazaj do Ambroža. Na enih odsekih je blo treba malo trme, k so bli klančki kar strmi. Razgledi čudoviti, poti super. Tura je opisana v vodniku Strme kolesnice in tudi na Mtbture. Porabla sva pa skor 5 ur, tako kot piše v Strmih kolesnicah, ne pa dve uri in tričetrt, kot piše na mtbture.com :-(

Priporočam.

Petra

2005-06-27T12:52:00.000+02:00

Včeraj je bil lep dan ...

S Klemenom sva šla biciklirat iz Kranjske gore proti Korenskem sedlu in potem na desno proti Železnici, na sedlo pod Trupejevim poldnevom ter po singlcah, travnikih in makadamu skozi Grajščico nazaj v dolino oz. Srednji vrh. Čista uživancija, vam rečem. Ampak kar naporna. Eva in Tanja sta šli peš, tako da smo ob poldnevu skupaj stali na vrhu Trupejevega poldneva :-)

Ravno nekje ob tem času sta se bivša sošolca Janez in Petra furala z ATV-jem nekje po pobočjih Jelovice. Nista imela sreče in sta se skotalila po strmem bregu navzdol. Petra ni preživela. 12 let sva skupaj gulila šolske klopi. Bila je fejst punca.

... preveč lep za smrt.

Konec predmetov

2005-06-22T22:37:00.000+02:00

Danes smo imeli na faksu pri predmetu E-trženje predstavitev e-trženjskega načrta za vzajemni sklad Balkan Fund. Če povem drugače, je bila to zadnja obveznost na faksu, vsaj kar se tiče izpitov in seminarskih :-) Jupiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!!!

Zdej se moram pa spomnit kakšno pametno temo in se zakopat še v magistrsko delo. A ma kdo kakšno pametno idejo?

Azerbajdžan & Gruzija

2005-06-17T00:23:00.000+02:00

Kocka je padla! Z Evo sva rezervirala letalski karti iz Brnika (še nikol nism letu z Brnika) do Bakuja in nazaj iz Tbilisija. Jupiiii! 120 čukov s taksami vred s Čehi prek Prage.

Tako bodo letošnje počitnice zopet sovjetsko obarvane, verjetno pa mi ni treba razlagat, da bo to spet kolesarsko popotovanje - Odprava sovjetskega zmaja od Kaspijskega do Črnega morja. Za tiste, ki ne veste kje sem se potikal lani, si lahko pogledate na www.svetnabiciklu.com. Na pot bomo šli tokrat štirje. Ker se je zgodila, Eva, potem Bojč, s katerim sva žulila riti lansko leto na Stanstanu in pa Zofi, tako da bomo uravnoteženi :-) Žal je tako, da gremo samo za en mesec, tam od sredine avgusta do sredine septembra, čeprav mamo študenti cajt :-( Eni morjo pač delat :-)

Za Azerbajdžan naju je lani v Kirgiziji navdušil en fotr, ki je bil tam na počitnicah in je doma v Azerbajdžanu. Pa še, ko sem bil potem jeseni v Angliji, sem imel cimra iz te države. Hmmm :-) Bo že držalo, da so eni največjih pijancev v bivši sovjetski zvezi, he he. Sploh pa niso revni, k majo zlo velik nafte, pa še bojda zraste vse kar pade na tla. Samo noben ne hod tja. Ne vem (še) zakaj :-( Gruzija je pa bojda že malo bolj obljudena in lepša. Bomo videli. Baje majo dobro vino. Mljask! No, pa še fino je k ni več treba imet tistih trapastih povabilnih pisem. Namalaš se na letališe al pa na mejo (če ne prletiš ravno tja), flikneš tistih par deset dolarjev na mizo in imaš že vizo v potnem listu. Simpl je kulj.

Zdej morm pa spet mal rusko natrenirat.

www.sdsora.com

2005-06-15T11:34:00.000+02:00

Zgleda, kot da sem se specializiral za spletna mesta športnih društev in odsekov. No, upam da ne zgleda čist tako. Zanesenjaki (no, bolj eden, ki spi 20m zračne razdalje od mene :-)) iz Športnega društva Sora pri Medvodah so me namreč prosili, da bi meli radi internet. Pa smo skupaj najprej določili, kaj in kako bi radi povedali svetu o sebi. Potem pa je prišla na vrsto moja oblikovalska žilica, ki je na žalost bolj tenka :-( Vse skupaj seveda poganja jurEDIT, ki jim omogoča urejanje vsebin na sajtu, dodajanje slikc in podobne reči. Ob koncu tega no-budget projekta se je stvar že malo zatikala glede vsebin ampak upam, da bodo fantje in dekleta spoznali priložnost, ki so jo dobili in jo tudi izkoristili.

Pri sami izvedbi sem, kot se spodobi za tak projekt tudi malo eksperimentiral z novimi prijemi, ki pa niso čisto stestirani :-( Tako, da bi bil zelo hvaležen, če mi napišete, če se sajt čudno vidi - pa kater browser uporabljate seveda. Tnx.

www.sdsora.com

Nov zagon

2005-06-13T16:56:00.000+02:00

Danes sem dobil potrditev, da tale moj ubogi blog na vsake toliko časa dočaka tudi kakšnega obiskovalca. Ne samo to, tud prebere kdo kaj. Tako sem dobil nov zagon, da se bom bolj potrudil in v prihodnje večkrat kaj napisal.

Ta potrditev je prišla po mailu, ko je nekdo iz AO Kranj (ne vem, če bi ga poimenoval, ker bi se lahko zgodilo, da bi stvar narobe razumel - je pa vsaj ene dve glavi večji od mene - gulp) vzel moj prejšnji prispevek za nekakšno dokazno gradivo. Za kaj se sploh gre? Nekateri iz AO Kranj se pritožujejo, da je Čoklov sajt FreeApproved popolna kopija njihovega. Tako oblikovno kot vsebinsko. Oba imata zadaj sistem jurEDIT (ki pridno dela in streže vsebine obiskovalcem obeh sajtov) in oba sajta imata podobne namene, kar izhaja iz tega, da se aktivnosti obeh združenj (odseka in društva) v masričem prekrivata. Oblika pa je prišla izpod dveh različnih mišk: Tomaževe pri AO Kranj in Čoklove pri Freeapproved.

Naj presodi vsak sam, kaj in kako je s to zadevo (z drugimi besedami, dejte napisat kakšen komentar :-)).

Kako se bo stvar na koncu razrešila pa si lahko ogledate v naslednji epizodi Hrabrega miška.

Freeapproved.com

2005-05-18T11:52:00.000+02:00

Adrenalinski odvisneži, ki se ukvarjajo z raznimi običajnimi in neobičajnimi športi so si lani omislili Športno društvo Freeapproved. Z Anžetom, ki fura vse skupaj, sva prenovila njihovo spletno mesto www.freeapproved.com. Glavni del moje naloge je bila implementacija sistema za urejanje vsebin oz. CMS-ja, seveda mojega jurEDIT-a :) in pa postavitev področja Moj Freeapproved. Seveda sem malo priskočil na pomoč tudi pri sami vsebinski strukturi ter oblikovni izvedbi samega spletnega mesta. Glede na to, da je namen spletnega mesta precej podoben tistemu od AO Kranj, sta si spletni mesti vsebinsko podobni :)) Registrirani obiskovalci lahko vpisujejo svoja doživetja v rubriko "Novosti", veliko pa je tudi slikovnih in filmskih prispevkov članov društva v področjih Reportaže in Galerija.

Ob včlanitvi v društvo vsak član dobi tudi majico in nalepko za na avto. Tudi jaz upam na kakšno majico, čeprav nisem član, he he :))

www.freeapproved.com

Visoky Tatry

2005-03-25T09:24:00.000+01:00

Za letošnjo smučarsko destinacijo smo izbrali Visoke Tatre. Super hribe na severu Slovaške, ki so letos izdatno zaliti s snegom. Pravi raj za turno smuko, saj lahko samo izbiraš med flankami, grapami, dolinami ... Vreme je bilo vse dni čist kičasto, tako da je blo treba kar zjutrej zgodej vstajat (5-5:30) in se zapodit tja v hrib. Ampak se je splačalo :-)

No, ja tud če bi bil vreme zanič, bi imel kej za počet, saj je za živet kar nekaj ceneje kakor pri nas. Pirček v gostilni te pride celih 180 SIT. Hmmm, kje so ti cajti, ko je bil pr nas tolk?

AO Kranj

2005-03-03T11:46:00.000+01:00

Tudi kranjski alpinisti so prišli do spoznanja, da zna biti učinkovita spletna predstavitev še kako koristna. Zato so prenovo oz. kar izdelavo nove spletne predstavitve zaupali Tomažu in meni.

Predstavitev vsebuje poleg same predstavitve odseka in njegovih dejavnosti par elementov, prek katerih lahko vsi obiskovalci spletnega mesta, ne samo člano AO Kranj, aktivno sodelujejo pri oblikovanju vsebin na samih straneh. Te elemente smo združili pod eno streho, v področje Moj AO. Za dostop do tega področje se je potrebno registrirati, registrira pa se lahko kdorkoli. Registrirani uporabniki tako lahko aktivno sodelujejo v forumu in vpisujejo ter urejajo svoje utrinke. Člani odseka imajo na voljo tudi aplikacijo za vodenje evidence svojih vzponov. Za urejanje vsebin na spletnem mestu seveda skrbi urejevalnik vsebin jurEDIT.

Utrinki
Utrinki so kratki opisi trenutnih razmer v gorah, plezališčih ... običajno podkrepljeni s fotkami. Namenjeni so vsem obiskovalcem, ki se odpravljajo na kakšno turo in potrebujejo aktualne informacije o razmerah od svojih somišljenikov, in tistim, ki iščejo nove ideje za izlete. Utrinki so eno najmočnejših orožij nove predstavitve. Z odprtim dostopom vsem obiskovalcem in enostavnim, uporabnikom prijaznim urejanjem utrinkov želimo, da bi postal naslov www.aokranj.com prva izbira tistih, ki iščejo tovrstne informacije.

www.aokranj.com

Četrta pot

2005-03-03T11:24:00.000+01:00

Ne, to ni nobena verska sekta, kot ste nekateri takoj pomislili ob omembi tega imena. To je podjetje, ki se ukvarja s sistemi za avtomatsko identifikacijo. Mogoče se ob prihodu v službo počekirate ravno z njihovo kartico s pomočjo njihovega sistema za registracijo delovnega časa. Mogoče.

Ker so imeli precej nebogljeno spletno predstavitev, so prenovo zaupali Tomažu in meni. Tako smo prvega februarja (ja, že en mesec nazaj :-)) splavili povsem novo spletno predstavitev, katere glavni namen je graditi na prepoznavnosti njihovih rešitev in izdelkov ter ustvarjanje dvosmerne komunikacije med obiskovalci spletnega mesta (sedanji in potencialni uporabniki njihovih rešitev in izdelkov) in samim podjetjem.

Tomaž je vse skupaj oblikoval, jaz pa sem potem to oživel. V ozadje sem postavil svoj urejevalnik vsebin, jurEDIT, s pomočjo katerega lahko zaposleni v podjetju Četrta pot sami urejajo vsebine. Poleg urejanja samih strani vsebuje jurEDIT v tej verziji tudi module za urejanje novic, mailing listo in pošiljanje e-novic, urejanje anket, statistiko ter spremljanje povpraševanje ter pohval in pripomb, ki jih pošiljajo obiskovalci prek obrazcev na spletnem mestu. Sam koncept strani omogoča razširitev obsega na nova področja in vsebine kar v jurEDITu.

Kako nama je uspelo, pa preverite na www.cetrtapot.si.

Powder snowboarding

2005-02-08T23:16:00.000+01:00

Saturday, February 5th, Veliki vrh v Košuti. Me, Tomaž and Bernard. It was a cool ride with a lot of fresh, untouched powder. Tomaž made a movie.

Exam conditions

2005-01-27T01:40:00.000+01:00

Today (ok, yesterday) I had the last exam here in Salford. And I won't write how I did it. What I found very interesting and very English, happened at the end of the exam. The exam was held in a sports hall with about 300 students from different schools. And when the exam finished, we had to sit at our desks, be quiet and wait for the profesors to collect the exam papers. End because we weren't quiet, the old fat jerk with the microphone in his hand told us to be quiet, because (I quote): "We are still under exam conditions!".

I was there!

2005-01-22T22:43:00.000+01:00

Today, Janez and I went on a walk towards the Old Trafford stadium. We knew that a premier league match between Manchester United and Aston Villa will take place. We were walking in the crowd up and down and hoping that someone would notice how silly we look like and offer us some tickets. And as we thought we are out of luck, we met the men we were looking for. He sold us tickets for 30 pounds each (before we went there, we said that we won't give more than 40 each). Yes! A booklet of tickets for the whole season.

Of course we went in on the wrong side of the stadium :-( We went in on the east stand, but our seats were on the west stand. Ups. And you can't go to other stands, unless you go out and in again. This was not an option. Than we started to ask the people working there, how can we get there. I wonder how stupid did we look like, having season tickets in our hands and going into the stadium on the wrong side. Not to mention, it was the 12th match of the season. Khmmmm ...

But as stupids always have luck, someone from the personnel took us too the other side of the stadium. Through "secret" corridors, passing the changing rooms, VIP rooms ... Untill we get there, our escorters switched three times. And we had to show our ticket to everyone. We missed 15 minutes of the match, including the first goal :-(

But nevertheless, it was a great experience enjoying a football match together with 67.857 other spectators. And we had very good seats. Thank you mister x! Of course he was already there to collect his season tickets. And in five minutes he was gone. He doesn't care about the match. He sold some tickets and his job was done.

You don't believe me? Look at the movie, listen to the crowd singing "United" or listen to the person behind us, all the time making nice, juicy comments. Some pictures are also available, but their quality is not so good due to bad light conditions.

Oh, I almost forgot. Manchester won 3-1.

On foreign ground (again)

2005-01-17T01:28:00.000+01:00

The year twozerofour has gone. Those 10 days in december when I was at home were full of good food and ... hmmmm ... drink :-)

After the New year I was supposed to study, but actually this wasn't the case. Everything else was more important :-( Anyway, I'm back in Manchester again, where I live in a student house with eleven rommates, mostly our West-South neighbours. The house is so close to the library that I can use wireless internet in my room. Jeeeeeeeeeeeeeee! Well, this is only good for Janez, because his cable isn't working, he he.

Now, I have to study. It would be good if I pass any exams :-) Gulp.

Working time

2004-12-16T04:55:00.000+01:00

I had again some visitors previous weekend. Eva and Miha were here for two, three days. And I learned two important things.
The War museum is opened untill 5 pm.
On Sundays, all bars in Manchester close at midnight.

Assignments

2004-12-08T01:46:00.000+01:00

Although nobody is reading this blog :-( I remembered that I could write something again. But the problem is, that I have nothing interesting to write about. My last weeks in England are occupied with bloody assignments. I have done three of them and I have one more to go. The worse one, of course.

So, nothing particulary interesting happened during the last month. I was a couple of days in London, on rendezvous with Eva. That was nice :-) This last weekend, Rozi and Vanja came to visit me, but they stayed here only for two days. Better than nothing. It was nice.

Now I'm just getting on Mr. Germany's nerves with my coughing and I'm waiting on Eva to come on Friday. Yes! Ooh, Majkol will also come to visit me on Saturday :-)

We still have to empty some alcohol containing bottles!

Drogerija

2004-11-08T15:14:00.000+01:00

Zadnje dni smo imeli v našem stanovanju na obisku nekaj nemških obiskovalcev. V redu fantje, sploh tisti ki je kuhar. Tako sem prišel do najokusnejšega obroka v Angliji. Do zdaj.

Ampak vsakič, ko sem zjutraj vstal in se po mučnem čakanju na prosto minuto v kopalnici že skoraj sprostil v hlače, najprej sploh nisem vedel kam sem prišel skozi vrata, ki normalno vodijo v kopalnico. Znašel sem se v drogeriji.

Koliko "osebnih" pripomočkov s sabo nosijo šele nemške punce?

Trip to Edinburgh

2004-11-02T01:41:00.000+01:00

This weekend we went on a trip to Scotland, to Edinburgh. Four hours on a bus with a retired rocker behind the steering wheel. I found Edinburgh very interesting, much nicer and pleasant then our Manchester, although the weather was the same like here. Not so big, by the sea, nice old architecture with a nice castle on the hill in the middle of the city.

The bus was full of spainyards, there were only a couple of Greeks, two Germans, a French girl and two Slovenians. Hmmm ... Za čas dneva so Španci zgledali zelo tako tako, brez življenja, drugačni kot sem se jih zapomnil iz bicikliranja po tistih njihovih krajih. Ampak ko se je na škotsko zemljo spustila noč, so naravnost oživeli. V lokalu kjer smo bili ni manjkalo plesa in seveda tudi ne tekile. Ko se enkrat zalaufajo, jih več ne ustaviš. Najin okupatorski sostanovalec in še ena deklina iz iste dežele sta se en za drugim zelo hitro pobrala domov. Teli nemci so res čudni in malo zadrti. Ni čudno, da so izgubili drugo svetovno vojno :-) Mater, če bi tole znal prebrati, me skalpira. Gulp ...

Of course we and our Spanich friends didn't have enough. We went to a very cool place, an old building with four floors. You get in at the top and then go down. Every floor another music, another interiror ..., but all in such cool, old style. On the way out, Janez and me met two drunk (OK, very drunk) scotish girls. They were hungry and they didn't know what is burek. Hmmm, where do they live? I took a photo of Janez carying one of the girls (the preety one), but the result was very blurred. I don't know if he will ever forgive me for this. I'm really very sorry, Janez :-)

I won't explain how expensive it was to get drunk. And yes, because we were in Scotland, we tried some whisky. It sucked like always, but what has to be done, has to be done.

All the pictures like always on www2.arnes.si/~jdovza/Edinburgh/Edin_index.html

Lifetrek

2004-10-29T22:54:00.000+02:00

In the last month I spent a lot of my time on a project of developing Lifetrek website. Lifetrek is a new agency organising treks and mountaineering excursions all over the world, freeride skiing and snowdoarding, climbing camps, various courses on outdoor activities and outdoor events.

My part of the project was mainly the development of the Content Management System (CMS), the engine of the website. I named the system "jurEDIT" and it enables editors to add, edit and remove all content on the website. It also has some additional features like managing the mailing list (collecting emails, sending emails to subscribers), managing reservations etc. Other parts of the project were covered by Tomaž and Mejo, the representative of our customer.

Check it out at www.life-trek.com!

Vikend doma

2004-10-27T01:58:00.000+02:00

Enih par dni sem se na kratko malo oglasil doma. In bilo je zelo fajn. Najprej sem se lahko v soboto cel dan nažiral z raznoraznimi dobrotami na 50-letnici gospe Sonje in spet malo zadihal prijetni morski zrak. Tudi žejen nisem ostal :-)

Videl sem spet lahko, kako je če skoz ne pada dež, kakšno je sonce v resnici, kakšne so normalne temperature za oktober, kakšen okus ima normalna hrana, kakšen je pečen kostanj pri Pračkih ...

A zdej se bo pa treba spet navadt na kitajčke (so že čebljali po njihovo celo pot iz Londona v Manchester) in druge priseljence ter seveda na smešno čudne angleže. Hmmm ...

And the answer is?

2004-10-21T04:19:00.000+02:00

I temporarily live in the UK.

Very close to our block is a little shopping center, where we buy most of our staff. There is one store that we specially like. I wonder what is there, that attracts us so much.
www2.arnes.si/~jdovza/Stuff/Stuff_index.html

Shock of the day

2004-10-21T04:10:00.000+02:00

How is it like, if you go on a three years long bicycle journey around the world and you come back after two months? Not good, I guess.

www.luka-manca.net

Every day ...

2004-10-21T04:03:00.000+02:00

... is a good day for something.

And this day is the day when I start with my blog.