Baku

Velike skatle se resda tezje izgubijo, ampak to se ne pomeni, da so odporne na vse udarce, ki jih doletijo na poti, oz. predvsem pri nalaganju in zlaganju v/iz letala ...

V trdi noci sva pristala na Bakujskem letaliscu. Za vizo se ni blo treba matrat, malo izpolnjevanja obrazcev, dve slikci in 40 USD, pa si ze “welcome to Azerbaijan”. Se zdalec od tega, da bi bila edina belaka s potrebo po vizi.

Namestiva se v kot nepricakovano spedenanega letalisca, da sestaviva skupaj najina bicikla. Nobenih tezakov! En stric naju je celo castil caj in pecivo in se kuj spokal stran. Hvala mu za dober zajtrk! Zakaj ni se kje drugje tako lepo? Kakorkoli, odpreva skatli in zacneva sestavljat. Ampak lej ga zlomka. Evin roza Elancek nekako ni sel skupaj. Hmmmm ... Ups, vilce so malo majavo in se malo prevec po svoje obracajo. Pocile so! Mater vola in Elan kvaliteta.

Malo sva jih polimala s silver tejpom, tako da se da pelat, ampak brez bremz, ker vse malo krivo nese. Zdaj tukaj po Bakuju isceva kaksen nadomestek, pa zaenkrat slabo kaze. Skoda, ker nisva gledala vseh nanizank MacGyverja. Gotovo je v kaksnem delu tudi to popravljal.

Drugace je tale Baku kar fin. Prav prijetna obmorska klima s temperaturo malo pod 30 stopinj naju prav lepo uspava. Ljudje so kot se spodobi zelo (bolj od pricakovanega) prijazni, malo je le treba merkat, da te prevec ne nategnejo. Povsod, celo v lekarni, kjer imajo cene napisane! Vse skupaj zgleda kar dost bogato, veliko se gradi, poleg prevladujocih Lad in Volg pa se vozi veliko velikih, novih, dobrih avtomobilov. Ene najboljsih majo policaji. Same nove Passate in BMW-je.

Kako se izgubi prtljaga?

Kratka zgodbica po resnicnih dogodkih o treh potovalkah, ki so bile iz praskega letalisca namenjene v kraj A, prispele so pa s povsem drugim letalom v kraj B. Kaj se je dogajalo potem, nama ni znano.

Stric z vlakcem, polnim potovalk za nabasat na avion malo bolj na ostro zavije in s kupa padejo tri nic hudega slutece potovalke. Vlakec se odpelje dalec na drugo stran. Potovalke nekaj casa osamljeno lezijo na tleh in le vsakih par minut pride mimo kaksen letaliski delavec ter jih le bezno osvrkne s pogledom. Nakar se pojavi mojster s praznim vlakcem – kar eden – pobere tri potovalke in jih flikne na svoj vlakec. Ali je kej pogledal kaj pise gor? Seveda ne, to ni njegovo delo. Odpeljal jih je nekaj metrov prec, do najblizjega letala, kamor so ravno spravljali potovalke. Vrgel jih je na kup in sel. Nase tri potovalke so tako nasle svoj prostor, ceprav so letele na drugi konec sveta kot njihovi srecni lastniki.

Zdaj veste, zakaj lahko traja precej dolgo casa, da najdejo vaso izgubljeno prtljago oz. da je uspeh, ce jo sploh najdejo.

Vse skupaj sva neprizadeto opazovala s terase letalisca, ko sva cakala na najin let. Se dobro, da imava velike skatle, ki se tezje zgubijo.

Praha

Leteci mali bus s propelerji naju je v dobri uri prirukal do Prage. Mater, tale latalise je zgleda cist nov. Brnik je v primerjavi s temu tukej kukr ena spajza za avioncke - ja, tolk je velik :-) Majo Japance, francoze, easyje, lufthanso ...

Zdej pa tlele mal pirckava in cakava na vecer, ko naju odpelejo do Bakuja. Upam da nau treba spet propelerjev gledat, da bo mel ta prav motor - ceprav pri ta pravem ne vidis kdaj crkne, da ves kdaj zacet kricat kt norc.

Odprava sovjetskega zmaja

Zdaj greva pa z Evo res samo še enkrat spat. Tokrat za razliko od prejšnjih potovanj ne bo treba zgodaj vstat in se ne bo treba daleč pelat do letališča. Iz Brnika poletiva ob 14:25. Lima, lima, lima, lima .... in že letimo. Juhuhu :-)

Vse, ki so pričakovali, da bo v zadnjih dneh nastal kakšen sajt "Odprava sovjetskega zmaja", (kot je bilo to lani), moram malo razočarat. Ni ga in ne bo ga. Javljala se bova takisto redno tukaj in vse skupaj začinila s kakšno fotko. Pa še tle boste lahko zlili svoje duše (med delovnim časom) v komentarje pri vsakem javljanju.

In kam greva (za tiste, ki še ne vedo)?
V enem mesecu bova z bicikli prebrcala Azerbajdžan in Gruzijo. Dve državi bivše velike sovjetske zveze, ki jih (predvsem ta prvo) tukaj bolj malo poznamo. Sedaj bo bolje :-) Ni taka revščina, kot mnogi mislijo, Azerbajdžan ima bojda velik nafte, Gruzija je pa bojda precej lepa. In nimajo samo gruzijskega čaja, ampak še več vina in konjaka. Poleg vodke seveda, ki se (če so pravi "sovjeti") tanka v potokih.

Pa srečno, si želiva!