Baku

Velike skatle se resda tezje izgubijo, ampak to se ne pomeni, da so odporne na vse udarce, ki jih doletijo na poti, oz. predvsem pri nalaganju in zlaganju v/iz letala ...

V trdi noci sva pristala na Bakujskem letaliscu. Za vizo se ni blo treba matrat, malo izpolnjevanja obrazcev, dve slikci in 40 USD, pa si ze “welcome to Azerbaijan”. Se zdalec od tega, da bi bila edina belaka s potrebo po vizi.

Namestiva se v kot nepricakovano spedenanega letalisca, da sestaviva skupaj najina bicikla. Nobenih tezakov! En stric naju je celo castil caj in pecivo in se kuj spokal stran. Hvala mu za dober zajtrk! Zakaj ni se kje drugje tako lepo? Kakorkoli, odpreva skatli in zacneva sestavljat. Ampak lej ga zlomka. Evin roza Elancek nekako ni sel skupaj. Hmmmm ... Ups, vilce so malo majavo in se malo prevec po svoje obracajo. Pocile so! Mater vola in Elan kvaliteta.

Malo sva jih polimala s silver tejpom, tako da se da pelat, ampak brez bremz, ker vse malo krivo nese. Zdaj tukaj po Bakuju isceva kaksen nadomestek, pa zaenkrat slabo kaze. Skoda, ker nisva gledala vseh nanizank MacGyverja. Gotovo je v kaksnem delu tudi to popravljal.

Drugace je tale Baku kar fin. Prav prijetna obmorska klima s temperaturo malo pod 30 stopinj naju prav lepo uspava. Ljudje so kot se spodobi zelo (bolj od pricakovanega) prijazni, malo je le treba merkat, da te prevec ne nategnejo. Povsod, celo v lekarni, kjer imajo cene napisane! Vse skupaj zgleda kar dost bogato, veliko se gradi, poleg prevladujocih Lad in Volg pa se vozi veliko velikih, novih, dobrih avtomobilov. Ene najboljsih majo policaji. Same nove Passate in BMW-je.