Spet doma

Kakor vse stvari in dogodki, se je tudi najina pot končala. V soboto popoldne naju je propelerski leteči bus dostavil na Brnik. Lahko ste nama hvaležni, ker sva vam pripeljala spet nekaj sonca, ki ga baje že nekaj časa ni bilo. Tako pa je bil za naju prehod malo lažji.

Aklimatizacija poteka hitro in brez posebnih težav. Včeraj smo imeli v Retečah semenj, tako da smo se ga napokali do sitega in čez. Pa še kakšen pirček smo spili, kot se to za farni praznik spodobi.

Batumi

Iz Tbilisija sva se po 20 km klanca direkt iz mesta dvignila v povsem drugacno Gruzijo. V hribe. Tako sva cel teden brcala po zelenih klancih gor in dol. Po asfaltu, makedamu, kamnih ... kar je pac prislo. Dva dni sva se vozila vzporedno z novim naftovodom Baku-Dzejhan, ki ga gradijo ze celo leto in ga bodo kot kaze se kaksno leto. Precej zanimiva zadeva, ki gre cez vse hribe in doline - vedno po vrhu. Za vsem tem seveda stojijo americani.

Najvisje sva pribrcala do 2454 m in se pol spustila v zimskosportni center Bakuriani, kamor bi lahko kdaj prisli malo smucat. Ampak bo bolje cez nekaj let, ko bo narejenih se nekaj novih zicnic. Hudo lepo. Po dolini sva se nekaj km po glavni cesti presvercala z avtom, pol pa spet v rovte in cez dva jurja visok prelaz proti Crnemu morju. Na poti sva okusila se gostoljubnost hribovskih Gruzijcev, ki so naju napitali in naspali, da je bilo veselje.

Tako se je zacetna slika Gruzije obrnila precej na bolje in jo toplo priporocava. Sploh hribe seveda. Ce bi imela se kaksen teden cajta, bi se zapodila se v hribe visokega Kavkaza, a bo zal to ostalo za kdaj drugic. Trenutno se namakava v Batumiju, par km od turske meje. Zal kljub temu nimajo kebaba, kot sva ga zeljno pricakovala :-(

Se par dni, pa letimo domov.

Gruzija

Po tistem skisanem vremenu in pocitku sva jo mahnila proti meji. Kavkaske gore so bile na zalost se vedno zavite v meglo, tako da so bili razgledi bolj slabi. Je bilo pa na poti zato sonce. Mejo sva prestopila brez tezav, so ze kar sami vedeli, da ne rabiva vize, tako da ni bilo nic nepotrebnega pregovarjanja. Le stare babe so vrescale, ko so jim pri prestopu meje pregledovali torbice in njihove punkle. Prav hecno je bilo.

Gruzija naju je pricakala precej drugacna kot sva jo pricakovala. Zadnji Azerbajdzanski kraji pred mejo so bili tako napedenani, da sva mislila, da bo pa cez mejo amerika. Pa ni bila. Prej siptarija. Vse je bolj razsuto, gospodarstvo je na tleh, ceste so slabse, zivljenje pa je za odtenek drazje. Ljudje so brez volje, samo bulijo vate kukr eni tepci in se nalivajo z alkoholom. Pir, vino, vodka ... Zacnejo seveda ze takoj zjutraj. Pravo nasprotje Azerbajdzana. Edin vec nemskih avtov imajo - nekako je vse precej podobno lanski Kirgiziji.

Trenutno sva se ustavila v Tbilisiju, od koder jo sibava naprej proti Crnemu morju. Mal cez hribe, tako da upam, da naju ne bo prevec zeblo. Nekako ni slutiti tistega vrocega poletja. Srecala sva dva Avstrijca, ki sta tri tedne biciklirala tukaj in ju je skoz pralo. Gulp.

Aja, kabel za fotoaparat je ostal v sobci pri eni tecni bakici. Zato dons nc slikc.

Qabala

Vilce sva na koncu malo polimala in povezala, saj je vse drugo slo v nic. Takih vilc v Bakuju nimajo, svasat se jih pa tudi ni dalo, ker so iz enih cudnih snovi - ta haupt majstri k svasajo aluminij in take stvari so dobil zadevo v roke, pa ni bilo nic. Pol sva se pozabla najin vodnik, pa sva ga na sreco drugi dan dobila nazaj.

Zdej sva peti dan na biciklu, ko naju je ujel dez. Do tu je bilo vreme prav prijetno - tam do 30 stopinj; mesec nazaj pa je bilo tukaj 40 stopinj in vec. Na zacetku je bilo vse zelo suho, sama puscava, tako da je seveda malo ponagajal tudi veter. Na sreco pa je od Shamahija naprej zacela pokrajina zelenet, zaceli so se hribcki, ki sva jih prevozila gor in dol. Super.

Ljudje so tako neverjetno prijazni, da naju kar castijo za jest in pit in potem, kot je to v navadi marsikje drugje, sploh nic ne tezijo, ampak gremo lepo vsak svojo pot. Seveda nama pomaga Juretovo "bogato znanje" ruscine, he he. Na poti jeva samo mjasa (meso), in sicer odlicno ovcetino, ki jo dobis na vsakem koraku. Tudi tako, ki je par minut nazaj se veselo tekala naokoli. Spiva kjerkoli nanese. Sprobala sva tudi tipicni stari, razpadajoci, 10 nadstropni ruski hotel, brez prave vode in skreta, kot tudi idilicno taborjenje ob majhnem ribniku, obdana z goskami, kravami ...