Batumi

Iz Tbilisija sva se po 20 km klanca direkt iz mesta dvignila v povsem drugacno Gruzijo. V hribe. Tako sva cel teden brcala po zelenih klancih gor in dol. Po asfaltu, makedamu, kamnih ... kar je pac prislo. Dva dni sva se vozila vzporedno z novim naftovodom Baku-Dzejhan, ki ga gradijo ze celo leto in ga bodo kot kaze se kaksno leto. Precej zanimiva zadeva, ki gre cez vse hribe in doline - vedno po vrhu. Za vsem tem seveda stojijo americani.

Najvisje sva pribrcala do 2454 m in se pol spustila v zimskosportni center Bakuriani, kamor bi lahko kdaj prisli malo smucat. Ampak bo bolje cez nekaj let, ko bo narejenih se nekaj novih zicnic. Hudo lepo. Po dolini sva se nekaj km po glavni cesti presvercala z avtom, pol pa spet v rovte in cez dva jurja visok prelaz proti Crnemu morju. Na poti sva okusila se gostoljubnost hribovskih Gruzijcev, ki so naju napitali in naspali, da je bilo veselje.

Tako se je zacetna slika Gruzije obrnila precej na bolje in jo toplo priporocava. Sploh hribe seveda. Ce bi imela se kaksen teden cajta, bi se zapodila se v hribe visokega Kavkaza, a bo zal to ostalo za kdaj drugic. Trenutno se namakava v Batumiju, par km od turske meje. Zal kljub temu nimajo kebaba, kot sva ga zeljno pricakovala :-(

Se par dni, pa letimo domov.